Slovenija
 

Zakaj pozitivna spodbuda gradi samozavest vašega otroka?

15.09.2016 - Objava Helen Doron English

Otroci ob rojstvu niso opremljeni z oznako “lomljivo”, vendar bi morali biti. Od njihovih prvih dni naprej je pomembno, kaj jim govorimo in kako. Kaj je pozitivna spodbuda in kako jo uporabiti, da vplivamo na razvoj otrokove samozavesti? “To si odlično naredil.” “Všeč mi je, kar delaš.” Tovrstne spodbudne besede pozitivno vplivajo na otroka in jim pomagajo pri razvoju samozavesti ter oblikovanju samopodobe. Ko pokažemo odobravanje in rečemo “odlično!”, otroci iz našega glasu ali besed razumejo našo pohvalo. Ne glede na starost – en teden, en mesec, eno leto ali deset let, se vselej odzovejo na naše odobravanje. Nasprotno bodo imeli otroci, ki so odraščali v zelo kritičnem družinskem okolju, izkrivljeno samopodobo za vse življenje. Ta pa se le s težavo popravi. Namreč, če otroci ne občutijo sprejetosti, čutijo, da morajo skrivati del sebe, svoje osebnosti, identitete ali odnosov z drugimi. Raziskave kažejo, da bodo otroci, ki se ne počutijo “dovolj dobre”, v življenju dosegli manj, kot bi lahko.

Dr. Glenn Doman z Inštituta za doseganje človeškega potenciala (Institutes for the Achievement of Human Potential - IAHP) opaža izjemen vpliv spodbude, predvsem pri otrocih. Dr. Doman na IAHP inštitutu deluje predvsem z družinami in njihovimi otroci z okvarami možganov, saj je priznan kot pionir na področju razvoja otroških možganov in specializiranih programov za delo s tovrstnimi otroki.

Kako poteka delo na IAHP?
Ena osnovnih razvojnih nalog v IAHP je, da se otrok oprime palice nad glavo. Eden od staršev otroka dvigne in ta se dotakne palice zelo na hitro, za manj kot sekundo. Starši rečejo: “Oh, dragi, ojoj!” Otrok pa sliši: “Je to najbolje, kar lahko narediš?” Primerjajmo to z drugimi starši, ki prav tako dvignejo otroka do palice za sekundo, toda rečejo: “Bravo, odlično! To si res odlično naredil!” Otrok si misli: “V redu, to bom naredil še enkrat!” Posledice so neverjetne.

Pozitivni odnos spodbuja primerno vedenje in usmerja otrokovo pozornost v želeno smer. Morda je njegovo vedenje neustrezno, kot je na primer potiskanje drugih otrok na tla. Ustrezna reakcija v tem primeru bi bila: “Tako se ne obnašamo in takšnega vedenja nočemo več videti.” Nato otroku pokažete in razložite pravilen, sprejemljiv način obnašanja. Zdaj ga lahko vprašate: “Ali razumeš?” Ko odgovori “da”, lahko odgovorite “odlično” in še dodatno spodbudite njegovo pozitivno vedenje.

Vsakodnevna pozitivna spodbuda. 
Pozitivno spodbudo lahko uporabite vsakodnevno, ko otroke učite abecedo ali nove besede. Ko jim pokažete sliko miši in oni odgovorijo “mačka”, vi odgovorite: “To je miš.” In ko ponovijo “miš”, vi rečete: “Ja, to je miš! Odlično.” S tem, ko ste jim ponudili pravilen odgovor in jih spodbudili, da ga ponovijo, otroci v trenutku pozabijo, da so sprva odgovorili napačno.

Če se srečate z neustreznim vedenjem ali nepravilnim odgovorom, je pomembno otrokom pokazati pravilen odgovor, ki ga nato ponovijo, vi pa jih pohvalite, ko jim to uspe. Gre za pozitivne odzive, ki jih morate večkrat ponoviti, da otroci razumejo sporočilo.

 
 
POLETNI TEČAJI
PRIDRUŽITE SE