Podhranjenost se pogosto povezuje z nižjim družbenim standardom. Pa vendar je veliko otrok, ki so, v še tako razvitih državah, slabo prehranjeni. Težava je predvsem v slabi izbiri hrane, saj prehranjevalne navade vključujejo veliko “hitre” hrane, ki je bogata s sladkorjem, soljo in nasičenimi maščobami. Za optimalen razvoj možganov potrebujejo otroci hrano, ki je bogata s hranilnimi vrednostmi.
Izsledki raziskave iz leta 2011 so pokazali, da so malčki, ki so imeli polnovredno prehrano z veliko sadja in zelenjave, dosegali višje IQ rezultate, v primerjavi z malčki, ki so se prehranjevali s predelano hrano, polno maščob in sladkorja. Hrana je tako drastično vplivala na dolgoročen razvoj otrokovih možganov.
Prehranjevalne navade imajo pomembno vlogo pri razvoju možganov vse od rojstva do najstniških let. V prvih letih življenja se možgani najhitreje razvijajo. Njihov razvoj pa se nadaljuje tudi v obdobju odraščanja. Zato je prehranjevanje s hrano, ki ima visoko vsebnost hranil, pomembno, saj zagotavlja možganom dobre pogoje za razvoj.
ZAČNITE PRED PORODOM
Matere, ki že v nosečnosti skrbijo za zdravo prehrano, gibanje ter dobro počutje, svojim še nerojenim otrokom podarijo izjemno prednost pred ostalimi. S primerno prehrano med dojenjem zagotovijo, da se hranila prenašajo na otroka in tako izboljšajo njegov kognitivni razvoj ter zdravje nasploh. Pravzaprav pa otroci, ki so bili vsaj 6 mesecev dojeni, dosegajo višje IQ rezultate kot tisti, ki so bili hranjeni z nadomestnim mlekom. Ko otroci enkrat začno prehranjevanje z gosto hrano, v kateri prevladujeta sadje in zelenjava, se to povezuje z višjim IQ-jem in boljšim pomnjenjem. To se še posebej izraža pri štiriletnikih. Šolske otroke, ki jim primanjkuje vitaminov in mineralov ter imajo povečane vrednosti holesterola v krvi, se povezuje z zmanjšano inteligenco in slabšo učno aktivnostjo.
KAJ BI VAŠ OTROK MORAL JESTI?
- Poudarek na sadju in zelenjavi. Stremite k temu, da otrokom postrežete sadje in zelenjavo 5 do 9-krat dnevno. Zapolnite otroški krožnik z zelenjavo in namesto sladkih prigrizkov otroku ponudite sadje. Prehranjevanje vašega otroka naj bo v barvah mavrice. Več različnih barv hrane kot vključite v obroke, več vitaminov, mineralov in fitohranil priskrbite svojemu otroku.
- Jejte hrano, bogato z antioksidanti. Antioksidanti preprečujejo in upočasnjujejo poškodbe celic. Prehrana, ki je bogata s hranili, nudi možganom dodatno podporo z antioksidanti. Možgani namreč potrebujejo kisik, saj proizvajajo več energije kot katerikoli drugi del telesa, zato so še posebno podvrženi oksidativnemu stresu. Zdrav način prehranjevanja z veliko antioksidanti bo poskrbel za možgane vašega malčka.
- Vsaka maščoba ni nujno slaba. Omega 3 maščobne kisline so zdrave maščobe. Najti jih je mogoče v številnih oreščkih, semenih in zelenjavi. Zelo so pomembne za zdrav kognitivni razvoj in za razvoj pomnjenja. Močno vplivajo tudi na obnašanje. Omega 3 maščobe so ključne za zdravo rast in razvoj.
- Recite NE sladkorju. Prevelike količine predelanega sladkorja vodijo v inzulinsko netoleranco, kar lahko vodi v poškodbe možganov, da o sladkorni bolezni tipa 2 niti ne govorimo. Zakaj se to pojavi? Za svoje delovanje možgani potrebujejo visoke količine glukoze. Če telo nepravilno porabi inzulin, so možgani prikrajšani za svoja hranila. S tem, ko jemo kompleksne ogljikove hidrate kot so polnovredna žita, zraven pa še zelenjavo, stročnice in sadje, pomagamo telesu uravnavati krvni sladkor ter tako tudi pomagamo razvoju in delovanju možganov.
Dobra prehrana je temeljna podlaga za učenje.
Učenci potrebujejo vse elemente dobre prehrane: proteine, ogljikove hidrate in maščobe. S tem, ko jim pomagamo pri zdravi izbiri hrane, jih učimo osnov učenja in dobrega počutja. Enostavni ogljikovi hidrati in predelana hrana povzročajo nihanja ravni sladkorja v krvi, pomanjkanje pozornosti in koncentracije. Zdrava prehrana pa je gorivo za možgane, ki otrokom omogoča, da so bolj pozorni in bolj uživajo pri učenju.